Planinski izlet v BiH

Ker vize še ni in ni sva se odločila, da si spet malo skrajšava to dolgotrajno čakanje. Enostavno se je ponudila priložnost da greva v Travnik (mesto v Bosni; slike spodaj) in nato vzpon oz. pohod na planino Vlašič. Sicer pišem z malo zamudo saj je izlet bil 25-27.09.08. Tako smo se 25.9.odpravli na najin izlet z planinsko skupino ADK-Hoče. Pot je sicer bla že malo dolga saj smo potovali osem ur da smo prišli v Novi Travnik-to je približno 90 km od Sarajeva in okrog 40 km od Vakufa. Seveda, ko smo prišli je bila takoj večerja, ker smo že malo zamujali. Bila pa je ena zanimivost ravno te dni, ko smo bili v Bosni je še bil oz. bil zaključek Ramazana. To je njihov oz. muslimanski praznik, ko se ljudje postijo celi mesec in pa tudi alkohola ne pijejo ta čas. Sicer to ni za nas veljalo tako da nam čisto nič ni manjkalo glede hrane in pijače. Edino kaj niso trgovine prodajale alkohola ta čas-pa še to samo ene. No drugi dan pa smo se odpravili na planino vlašič to je cca. z avtobusom eno uro iz Travnika. Ko smo prispeli do doma na Vlašiču kjer smo tud prespali, smo se preoblekli v zimske "oprave" in se napotili proti vrhu Paljenik 1943 n.v. Edino Bojana ni mogla z nami ker se je že med potjo slabo počutila in je ostala zaradi tega na domu in pomagala malo v pripravi hrane. Kaj več o Vlašiču in ostalih zadevah pa si lahko pogledate na http://homeusers.brutele.be/vlasic/aindex.htm

Seveda, ko smo prišli nazaj do doma nas je že čakala pogostitev in to taka prava "balkanska" po večerji pa seveda muzika do zgodnjih jutranjih ur. Naslednji in pa tudi zadnji dan pa je bil ogled mesta Novi Travnik in vožnja do firme v kateri tudi delam ADK. Ja imeli smo tud ogled nove firme ADK v Travniku katera obratuje že mislim eno leto in nekaj-nevem točno. Po ogledu firme pa smo se počasi odpravili proti Mariboru. No da nebom kaj preveč opisoval si oglejte rajši slike spodaj.

Medo pije pivo..brez panike - je brezalkoholno

iiiiii kak sva lepa...hehehe

ostanek vojne ????

malo počitka ne škodi na poti hehehe

Na vrhu...

Tako pa se peče jagnje...

to pa je to hehe...

rojstna hiša Ive Andriča (Na Drini čuprija)

Postopek vize

Kot kaže se bo najin postopek še malo zavlekel, kar seveda nisva pričakovala. V juniju mesecu se je nekaj dogajalo v DU in je bil zastoj glede viz, ker so baje dobili od avstralske vlade da morajo pod nujno vzeti 40.000 novih migrantov. Nevem sicer kaj to ima opraviti z nami kaj smo že v postopku ali celo proti koncu postopka. Toda kar je je in se ne da nič pomagati - tako pač je in je treba še ta čas prebroditi v naši deželi in počakati konec tega postopka in s toliko večjim veseljem odditi. Malo sem imel v službi probleme saj sem dal junija meseca odpoved in mi je odpovedni rok potekel s prvim oktobrom tako da sem se moral pogajati za službo. Vso srečo da mi je uspelo in sem ostal v službi za še naslednje tri mesece, to se pravi do konca leta. Upava seveda da bo do takrat res viza in se mi bo seveda časovno vse lepo izšlo. No brez problemov pa seveda ne gre, meseca februarja nama poteče uvozno dovoljenje za najinega psa in če nebova do takrat uspela priti v Down Under bo moral pes več kot mesec dni biti v karanteni. Ko sva to izvedela sva takoj kontaktirala Aqis in so nama takoj odpisali da lahko podaljšava uvozno dovoljenje za tri mesece. To sva si odahnila da to ni res saj to pride pol na mesec maj. RNATT test pa mu itak velja do meseca aprila do takrat pa bova ja prišla na južno poloblo.
Zadnje čase pa kot kaže se je spet malo premaknilo saj so večino najinih dokumentov pregledali in je za zdaj vse ok. Nekaj malega dokumentov še morajo pregledat, kar lahko samo upava da bo vse ok, no to bomo še videli. Zaenkrat naj oni samo lepo pridno delajo in naj pripeljejo najin postopek do konca pol pa že bo.
Da pa ne bomo samo jamrali. Ta čas, ko čakava na vizo pridno izkoriščava za raznorazne izlete in seveda piknike katerih nikoli ne zmanjka. Pride pa tudi včasih čas, ko sva tud že na koncu z živci saj tega čakanja ni in ni konca saj se nama je čas tu dobesedno ustavil.
Kaj več o naju pa v nadaljevanju tega bloga......

Ko gre postopek proti koncu


Ja zgleda da se počasi tudi midva približujeva tistemu dnevu, ki ga mnogi med nami komaj čakajo-dnevu odhoda v DU. Zdaj je že več kot štiri mesece kar sva bila na zdravniškem pregledu in tja do nekje sredine septembra lahko pričakujeva vizo. Ker čas hitro beži si počasi že urejava tiste zadnje zadeve, kar se mora postoriti preden greš od rezervacije kart pa do nakupa (če že nimaš) kovčkov in raznih zadev za na pot. Med tem časom oz. čakanjem pa se je spet kar nekaj dogajalo, od raznih piknikov in pohodov. Pikniki so bili seveda avstralsko obarvani. V tem delu slovenije moram rečt da smo kar pridni glede organiziranja raznih "avstralskih" piknikov. Zdaj smo kar dva piknika zapored imeli (junij,julij) organizator za piknike pa sta bila Andreja in Leopold katerima se tud najlepše zahvaljujeva za vsako povabilo in druženje. Seveda nismo bili sami, z nami so še piknikovali family Pačnik in family Soke s katerimi je prav prijetno biti v družbi. Ker se pa prav vsi odpravljamo v DU nam ni nikakor zmanjkalo tem o pogovoru in vedno na "tapeti" je bila Avstralija. Še posebej zanimivo je bilo, ko nam je vsem nam gostiteljica razkazovala slike iz DU saj sta bila prejšnje leto, če se ne motim , v Avstraliji. Vse in še več pa so slike spodaj oz. na picasa web (klikni sliko levo zgoraj).




Zdaj pa še malo o najinem čakanju vize. Ravno prejšnji teden nam je agent g.Tony poslal da je najina viza v zadnjem stadiju in da lahko pričakujeva vsak čas vizo. Zdaj pa se res že pripravljava na tako dolgo čakajoči odhod. Vse imava že urejeno glede odhoda razen seveda letalskih kart, to pa bova takoj, ko dobiva vizo. Glede službe pa še delava avgusta nato koristiva dopust doooo konca in upam da zatem pride odhod. Kaj več o tem in res zadnjih trenutkih pa še mislim napisati v kakem drugem nadaljevanju ( še iz slo).





Nekaj utrinkov iz piknikov:

Nogomet (otvoritev stadiona v Mariboru)

Kot že večina slovencev ve je v soboto dne 11.5.2008 bila otvoritev novega stadiona v Mariboru.(slike glej spodaj) Da pa nebi preveč pretiraval je to res bil en velik dogodek v našem mestu, mislim da je večina mariborčanov, če že ni bila na stadionu, ker tako velik pa tudi ni, je sedela pred malimi ekrani in si ogledala tekmo oz. stadion. Tisti pa, kateri smo imeli karte pa smo bili prave male maske, to so se ljudje barvali na vse možne načine, kot da bi bil res v nekem velikem mestu, ko navijači svojih klubov res živijo zgolj za nogomet. Pred srečanjem oz. odhodom na stadion pa smo seveda malo proslavili v naprej zmago mariborčanov (hehe smo optimisti). S prijatelji smo se dobili pri meni doma, kjer smo se tudi pobarvali v "bojevniške" barve nato pa vsi skup z avtobusom odšli na kraj dogajanja. Da pa nebi osatli "žejni" smo se še ustavili v eni od gostiln in se spet "okrepčali" kot se spodobi za navijače. hehe... Nato pa smo se končno odpravili na sam kraj dogajanja kjer je bila že večina ljudi kateri so si pol tudi ogledali tekmo. Pred stadionom so bile stojnice kjer so se tisti navijači kateri še niso bili pobarvani lahko seveda pod strokovnim vodstvom pobarvali in tudi kupili eno izmed majic od kluba. Ja pa spet....ne samo majce ampak tud hrano in pijačo tako da smo se počutili kot da smo na pikniku ne pa pred stadionom. Nekaj slik s stadiona si lahko ogledate na strani http://www.nkmaribor.com/multimedia/galerija.asp?id_galerije=601.

Sam prihod v stadion pa je res bil spektakularen.Večina navijačev (viol in ostalih) je že bila na samem stadionu, ko smo mi prišli gor in so tudi že bučno navijali. Tisti, ko je že bil na kakem večjem stadionu se mu mogoče to ni zdelo nič posebnega vendar za nas navadne smrtnike pa je to že nekaj. Na samem stadionu je bilo 12.435 tisoč ljudi in vsi seveda navijali. No vsaj jaz nisem videl nobenega da se ni drl in navijal. Vsaka čast vijolam da zdržijo celo tekmo v dretju. Jaz sem že po prvem plčasu ostal brez glasa tako da sem drugi polčas samo odpiral usta hehe kaj češ, ko nisem navajen.

Zdaj pa nekaj slik katere sem posnel:

Po ulicah MB

Tak zgledaš če dolgo čakaš na litersko pivo

Tak pa po literskem pivu hehe...

Dogajanje pred stadionom..

temu pa se reče pitje (literca na eks) jooj kaki je bil...

malo za gušt ostalim, ki niso bili na tekmi

Kaj pa navijačica...hehe

Malo počitka med polčasom tud ni škodilo

Bojišča tud ni manjkalo

Konec pa je bil seveda najlepši, sicer na small

screen-u, big screen je še v pripravi...ka češ

Bilo je res enkratno, najbolj važno pa je da smo še en dan ubili. Saj to čakanje na vizo res ubija. No bo pa toliko lepše, ko jo bomo dobili....

Po dolgem času

Evo pa se spet po dolgem času javljava. Med tem časom ko se nisva javljala se je že dosti stvari zgodilo od urejanja zadnjih stvari za Avstralijo ( upam ) do raznih izletov s katerimi si krajšava čas. Največja sprememba je ta, da se ne seliva v Brisbane ampak v Melbourne, do spremembe plana je prišlo iz nekaterih osebnih razlogov, če pa se nama ne bo preveč dopadlo pa se itak lahko preseliva naknadno v Brisbane, čeprav ne verjamem. No ta čas, ko se nisva javljala sva hodla na razne izlete (par slikic tako vidite spodaj) od izletov v gore do Bratislave in Hrvaške. Sva bila prava mala potepuha. Med tem časom sva tud že opravila zdravniški pregled na katerem sva spoznala sotrpina v čakanju na vizo g.Slavoljuba s katerim sva se zmenla za srečanje preko foruma oz. maila. Bilo je prav prijetno srečanje edino kaj nama je žal da nismo imeli več časa za klepet. Slavo, če to zdaj bereš pošlji kaki mail pa da se zmenimo za kako še srečanje.

No glede našega Thorina (psa) pa sva tud že opravla zdravniški in že vložila vlogo za uvozno dovoljenje. Če koga zanima, takoj po najinem zdravniškem sva dala še psa na zdravniški pregled (cca. 80 Eur). Na izvide se čaka nekje en teden, po tistem pa se izpolnijo obrazci za uvozno dovoljenje katere dobite na strani http://www.daffa.gov.au/aqis/cat-dogs/countries/cat4 nato pa še en obrazec iz tega dokumenta se mora dat na ministrstvo za kmetijstvo,gozdarstvo in prehrambo da ga izpolnijo in podpišejo (traja cca. 3min). To sva lahko obavila kar v Mariboru, kjer imajo sedež (sploh nisem vedel hehe). No vse skupaj nato pošlješ po faksu na AQIS in prvo kaj ti naredijo ti vzamejo denar pol pa obravnavajo postopek-pametni Avstralci ni kaj hehe. To je to glede uvoznega dovoljenja v Avstralijo za živali.

Glede najinega plana za naprej pa je da si že ogledujeva kuferje za pot in počasi tudi transporterja za psa. Za vse ostalo pa je še čas,čeprav po malem urejava tudi glede stvari katere bova pred odhodom prodala-no ja za to je še res čas.


Zdaj pa malo slikic iz izletov:


Slike iz Bratislave april 2008.

Najin prijatelj s posebnimi željami hehe

To pa so zimske slike z Uršlje gore:

Thorin

No, pa da vam predstavim še malo najinega psa Thorina, ki gre tudi z nama v Avstralijo.

Thorin je dobil ime iz Tolkien-ove knjige - iz Vikingške mitologije po škratu Thorinu zaščitniku ljudi, sicer obstaja tudi bog groma Thor, vendar ker je bil najin bokserček drobižek sva ga imenovala Thorin. Thorin je na sliki star tri mesece zdaj pa je že star tri leta in sva zelo navezana na njega in on na naju. Ko sva se odločala da greva v Avstralijo sploh ni bilo dvoma da ne bi šel zraven. Sicer nisva še začela urejati papirjev za njega ker je še prezgodaj. Po nasvetu Alenke in Brisbane katera je vzela s seboj mačko in seveda nasvetu najinega veterinarja naj bi se začeli urejati papirje po najinem zdravniškem pregledu zaradi usklajevanja s časom odhoda, pridobitve uvoznega dovoljenja, RNAT testa in rezervacije karantene v Sydney-u. Če koga zanima glede tega bilo kakšna informacija (glede uvoza živali v Avstralijo) je dobi na tem linku

http://www.daffa.gov.au/aqis.

Thorin seveda mora v karanteni preživeti mesec dni. To seveda nama najbolj ni pri volji vendar boljše biti brez njega mesec dni kot ga izgubiti za vedno. Pa še midva bova mesec dni po prihodu v Brisbane odpotovala v Sydney za par dni in si ga malo skupaj s Thorinom ogledala. To bo izlet in seveda ogromno materiala za objavo na tem blogu hehe.

No to pa je Thorin sedaj.

Začetek postopka

Zanimanje za Avstralijo se je začelo nekje 6-7 let nazaj, takrat sva preverila možnosti za imigracijo, vendar nisva imela vseh pogojev, tako da sva celotno zadevo prestavila za nekaj let. Medtem sva že na vse skupaj skoraj pozabila, ko nama je prijatelj (L.2005) povedal da meseca maja v hotel Piramida v Mariboru pride agent (Tony Lenko) ter da ima predstavitev o Avstraliji in imigracijskem postopku. Takoj zatem sva kontaktirala Tonya in se kar zmenila za osebni sestanek v ta istem hotelu. Povedal nama je, da imava vse pogoje izpoljnjene in da lahko kar začnemo s postopkom. Bila sva vsa iz sebe od sreče in presenečenja. In tako se je tudi zgodilo, meseca junija 2005 sva podpisala pogodbo. Takrat sva mislila, da bova že čez kako dobro leto že v Avstraliji. vendar sva pozabila da še mora moja boljša polovica (Bojana) zaključiti študij oz. napisati diplomo, to pa kateri je že pisal diplomo ve kaj pomeni (vsaj pol oz.leto dni pisanja) in točno tako se je tudi zgodilo. Po letu pa pol smo končno še to naredli in lansko leto junija začeli zares. 28.6.2007 so prispeli vsi potrebni dokumenti za skills assessment v Avstralijo. Nato pa je bilo treba malo počakati na odgovor če je vse vredu, no to malo je trajalo 2 meseca. Meseca avgusta smo dobili od Tony mail da je skills assessment pozitiven ter da gremo takoj v vlogo za vizo. Tako smo tudi naredli. Najprej je bilo treba vse dokumente dat na kup ter izpolniti obrazce katere ti agent pošlje po e-mailu, ker pa nisva poročena ter prijavljena na skupnem naslovu sva morala zvezo dokazati s slikami in raznimi opisi. Vse to je bilo treba overiti in poslati nazaj agentu. En mali nasvet za vse tiste kateri se spuščate v to dogodivščino, prosim ne dajat overiti dokumentov na sodišče, ker so tam sami bebci pa absolutno preveč komplicirajo. V nadaljevanju sva vse dajala overit notarju, kar je bilo bolj poceni in bolj enostavno. No vse dokumente sva poslala agentu, ki jih je prejel 26.09.2007. Nato jih agent pregleda in pošlje na migracijski urad. Potrdilo o vlogi za vizo naj bi dobila po dveh-treh mesecih, vendar do sedaj še nisva dobila nič , tako da sva že čist paf. Takoj, ko bo kaj novega bova objavila.

Predstavitev

Hi!



Sva čist en navaden par tako kot vsi ostali, le z eno izjemo - želiva se preseliti v Avstralio - Ja in na tem že delava dobro leto. Sva v postopku za pridobitev stalne vize in se že veseliva najinega odhoda v "downunder" deželo.Vendar do takrat bo minilo še nekaj mesecev -upam-.Do takrat pa moramo stisniti zobe in urejati vse potrebno glede pravnih in ostali zadev seveda kaj se da urediti prej,preden dobiva vizo.
O najinem postopku pa vas bova, za vse tiste ki iščete kakršnokoli informacijo, obveščala v naslednjih prispevkih.