Končno v DU...Melbourne...Brisbane

Počasi bo dva meseca odkar sva prispela v Australijo in vam povem da tu doli res dogaja. Za vse tiste, ki še neveste najprej sva bila dva tedna v Melbournu, kjer sva imela vse rezervirano. Po prihodu na letališče je seveda bilo potrebno takoj poskrbeti za prevoz do caravan parka. Ker večina teh parkov ima svoje prevoze sva tudi midva imela takega in par minut po klicu v caravan park je prišel po naju minibus. Nevem kak so stali bli, ko so prišli v Australijo, toda midva sva bila na smrt utrujena in kmalu po prihodu v caravan park sva se odpravla spat. Sprva sem mislil da bo to kako urco al dve toda spanec je bil res spanec in to za kar 8-9 ur hehe jaja pol pa težave. Pride noč, ko je pač treba iti spat pa ne gre hehe tak da naju je mantralo kar celi teden da sva se navadila Au časa. Melbourne moram priznat je res ful ful veliko in pa seveda lepo mesto...sploh pa center kateri je res prečudovit. Dobili smo se tud z nekaj najinimi prijatelji katere smo poznali še iz Slovenije...to so družina Katalinič, Maček in pa Pačnik. Upam da nebodo jezni, če sem jih omenil na mojem blogu. Z vsemi smo se dobili in vsi so takoj ponudli pomoč za bilo kaj. Ob tej priliki bi se vsem trem družinam iskreno zahvalil za vse in seveda vsi ste vabljeni v Brisbane na dopust. No po dveh tednih v Melbournu pa so se bližali velikonočni prazniki in ker med prazniki skorajda nič ne moreš porihtat (služba, hiša itd...) sva se z Bojano odločila da greva pogledat v Brisbane. Nič spakala sva kovčke v avto in veselo na pot katera je bila dolga nekje 1800 km. V Brisbane-u sva poznala oz. še poznava dve družini to je družina Brumen in Brumec kateri sta nama tud ponudla vso pomoč in nastanitev pri njima, toda že prej iz Melbourna sva se odločila da greva k družini Brumen. Seveda so naju lepo sprejeli in pogostili tako da nama nič ni manjkalo. Seveda se tudi tem dvema družinama iskreno zahvaljujeva za ponujeno pomoč in lažji začetek v Du. Ja nastanjena sva bila v Bracken Ridge suburb v enem izmed novih naseljij v katerem je kar nekaj hiš zgrajeno za oddajanje. Bolj kot iz heca sva z Bojano kar drugi dan šla vprašat property manager-ja kakšne možnosti imava da najameva hišo čeprav nimava služb. Tukaj najet hišo brez službe je res teško saj vsi zahtevajo najprej kje delaš in pa bančni izpis, da vidijo koliko denarja imaš. No po kratkem pogovoru nama je ta manager dal formularje da izpolniva in nama je reko da nič ne stane, če izpolniva in da bodo kasneje itak lastniki odločali al naju bodo vzei za najemnike al ne. Nič midva sva izpolnila kar nama je dal in nato nama je še razkazal komplet naselje in smo si tud šli ogledat eno izmed hiš, katera nama je seveda bla všeč saj je samostojna hiša in ne dvojček katere so večinoma tu. Mislim da je bil petek, ko sva izpolnila obrazce in je reko da bova izvedela v ponedeljek, če bo al ne. Niti v sanjah nama ni blo da bi imela kakšne možnosti za najetje te hiše. V soboto naslednji dan sva si šla ogledat bazen v tem naselju in fitnes sobo, ko sva si to vse ogledala in šla proti hiši od Brumen family sva srečala tega možakarja pri katerem sva bila dan prej in nama je kar iz avta rekel da je hiša odobrena in da se lahko seliva v torek to se pravi čez 3-4 dni (mislim vsaj da je tak blo, če pa je blo kaki dan prej al pozneje...pa saj je vseeno). Seveda vsa šokirana kak to in kaj pa zdaj sva morala globoko razmislit al ja al ne, saj nimava službe, kako s stroški in milijon drugih vprašanj...No da nebom preveč okrog tega pisal, seveda sva vzela hišo in začeli so se nakupi od pohištva do vsega saj s seboj nisva nič vzela iz Slo, ker sva s kilažo itak bla polna. S hišo sva zadovoljna in seveda z okolico saj živima od cenra mesta 18km do prve plaže pa okrog 5 km sva tud malo bolj na hribčku tako da, ko bo deževalo ne more poplavit hehe. Mislim da je zaenkrat dovolj saj nekaj materijala moram pustiti za drugič da mi ga nebo zmanjkalo. Vkratkem sva v Brisbane-u in sva zaenkrat zadovoljna z vsem....o vsem ostalem pa drugič
Za vse tiste, ki še nevesta na levi strani je link od picasa web albuma .Tam so vse slike, ki sva jih do sedaj poslikala in tudi velja za naprej. Na postih od bloga bom bolj poredko daval slike...

Viza je tu...

Evo da se na hitro še tu oglasim. Kot sam naslov pove dosti je čakanja viza je prišla 25.2.2009. Ja zdaj je pa res dosti čakanja in je treba spakirat pa iti hehe. Smo v polnem zagonu pakiranja in priprav na odhod kateri bo 24.3.2009 iz Frankfurtskega letališča ob 23:30 uri. prihod v Melbourne je načrtovan 26.3.2009 ob 6:30. Malo sem že bil grajan kaj nisem že prej napisal (in tako je tudi prav) na blog da imava vizo... samo v opravičilo lahko napišem da nimam rednega dostopa do interneta in sorry vsi tisti, ki še nevesta (upam da je takih zlo malo) oz. ste zdaj zvedli, da ste zvedli malo bolj pozno. Evo to je to vize so že v potnih listih, karte rezervirane oz. kupljene zdaj samo še nekaj uradnih odjav in seveda malo popivanja s kolegi in letimo. Nevem, če bom še kaj napisal na ta blog v Slo (upam da bom) toda, ko pridem dol se bom zelo potrudil da se javim in priponkam kako zelo lepo slikico iz Melbourna.
Vsi tisti, ki še čakate na vizo pa lahko samo povem ne obupat in bodite potpržljivi pa če še tako dolgo traja. Pri nama je in sva dočakala.

Še vedno čakamo na vizo

Zgleda da ti avstralci res počasi delajo in to tako da mi je že vse skupaj malo smešno. Tolažim se s tem da, ko pridem dol v DU in se zaposlim, da tudi meni nebo treba hitro delati tako kot smo navajeni tukaj v europi....hehe. No res zdaj pa res mislim da bo počasi prišo dan, ko mi bodo sporočili "hej viza je odobrena" do takrat pa bomo malo še počakali. Glede samega postopka ni nič novega, aja razen tega da so zahtevali ime in priimek poveljnika v vojski, katerega žal nevem, ker so se pri nam v vojski, vsaj takrat ko sem jaz bil, poveljniki menjavali kot po tekočem traku. Sem probal dobiti na MORSU in ostalih vojaških uradih to informacijo pa ni "šans" da ti kaj povejo. Na enem uradu so mi celo rekli naj jim jaz povem ime in priimek oni pa bodo potrdili in da drugač negre, sem ji povedal, da če bi jaz vedel to, da jih sploh nebi klical. No tolko o naši birokraciji. Na koncu sem na migracijski urad poslal ime in priimek takratnega generala hehe pa še zlagal se nisem saj je on bil poveljnik vseh poveljnikov. Bomo vidli kaj bojo rekli. No tolko o samem postopku.
Zdaj pa res nisem dolgo nič napisal na tem blogu upam da tisti, ko berete moj blog neboste zamerili samo to čakanje res ubija.Bom se potrudil, ko bom že enkrat v DU da bom redno pisal in vas obveščal o najinih dogodkih. ker pa nisem res en čas pisal se je spet nabralo toliko "materiala" da bom v tem postu omenil samo nekaj utrinkov kako smo si krajšali ta čas. Seveda kot je pri nama v navadi spet smo hodili malo na izlete, pa na sankanje, vmes je bila še novoletna zabava in meni kar je najbolj pomembno od vseh teh je zaroka. Ja prav ste prebrali z mojo drago sva se zaročila. Poroka pa bo nekje v decembru v DU oz mogoče tud na kakšnih otokih....bomo vidli.

No naj omeni prvi od izletov kaj se je zgodil vmes med čakanjem. S podjetjem ProPlus, tam kjer dela moja draga, smo se odpravli na dvo dnevni izlet na Pag. To je bilo od 14-16.11.2008. takrat je namreč Proplus praznoval 10 obletnico obstoja, ker pa midva imava tud malao sreče sva ta čas tud midva praznovala 10 obletnico najine zveze. Si lahko samo mislite kako je bilo noro vse skup.

Da nebom preveč opisoval najboljše je da si ogledate nekaj slik spodaj ali pa na picasaweb album..povezava je na levi strani.

tako je že blo na poti na Pag hehe...

to pa so tri ribe s firme proplus "Dobra riba daleč pririba"

Ja imeli smo tud kolesarja s sabo hihi...

smo ga tudi učili malo migat....

na plaži...

ops...

kot se za nas planince spodobi smo tud bli na najvišjem vrhu Paga

Kaj več o otoku pagu pa prilagam link:

http://otokpag.com/

Tu pa je nekaj utrinkov z novoletne zabave katera je bila na kmečkem turizmu Goričan v Polskavi.

Pred večerjo

women...

brez plesa seveda ni šlo...

enim je pač premalo en kozarec hehe...

to je sevda bilo po večerji....

za na konec pa....

Planinski izlet v BiH

Ker vize še ni in ni sva se odločila, da si spet malo skrajšava to dolgotrajno čakanje. Enostavno se je ponudila priložnost da greva v Travnik (mesto v Bosni; slike spodaj) in nato vzpon oz. pohod na planino Vlašič. Sicer pišem z malo zamudo saj je izlet bil 25-27.09.08. Tako smo se 25.9.odpravli na najin izlet z planinsko skupino ADK-Hoče. Pot je sicer bla že malo dolga saj smo potovali osem ur da smo prišli v Novi Travnik-to je približno 90 km od Sarajeva in okrog 40 km od Vakufa. Seveda, ko smo prišli je bila takoj večerja, ker smo že malo zamujali. Bila pa je ena zanimivost ravno te dni, ko smo bili v Bosni je še bil oz. bil zaključek Ramazana. To je njihov oz. muslimanski praznik, ko se ljudje postijo celi mesec in pa tudi alkohola ne pijejo ta čas. Sicer to ni za nas veljalo tako da nam čisto nič ni manjkalo glede hrane in pijače. Edino kaj niso trgovine prodajale alkohola ta čas-pa še to samo ene. No drugi dan pa smo se odpravili na planino vlašič to je cca. z avtobusom eno uro iz Travnika. Ko smo prispeli do doma na Vlašiču kjer smo tud prespali, smo se preoblekli v zimske "oprave" in se napotili proti vrhu Paljenik 1943 n.v. Edino Bojana ni mogla z nami ker se je že med potjo slabo počutila in je ostala zaradi tega na domu in pomagala malo v pripravi hrane. Kaj več o Vlašiču in ostalih zadevah pa si lahko pogledate na http://homeusers.brutele.be/vlasic/aindex.htm

Seveda, ko smo prišli nazaj do doma nas je že čakala pogostitev in to taka prava "balkanska" po večerji pa seveda muzika do zgodnjih jutranjih ur. Naslednji in pa tudi zadnji dan pa je bil ogled mesta Novi Travnik in vožnja do firme v kateri tudi delam ADK. Ja imeli smo tud ogled nove firme ADK v Travniku katera obratuje že mislim eno leto in nekaj-nevem točno. Po ogledu firme pa smo se počasi odpravili proti Mariboru. No da nebom kaj preveč opisoval si oglejte rajši slike spodaj.

Medo pije pivo..brez panike - je brezalkoholno

iiiiii kak sva lepa...hehehe

ostanek vojne ????

malo počitka ne škodi na poti hehehe

Na vrhu...

Tako pa se peče jagnje...

to pa je to hehe...

rojstna hiša Ive Andriča (Na Drini čuprija)

Postopek vize

Kot kaže se bo najin postopek še malo zavlekel, kar seveda nisva pričakovala. V juniju mesecu se je nekaj dogajalo v DU in je bil zastoj glede viz, ker so baje dobili od avstralske vlade da morajo pod nujno vzeti 40.000 novih migrantov. Nevem sicer kaj to ima opraviti z nami kaj smo že v postopku ali celo proti koncu postopka. Toda kar je je in se ne da nič pomagati - tako pač je in je treba še ta čas prebroditi v naši deželi in počakati konec tega postopka in s toliko večjim veseljem odditi. Malo sem imel v službi probleme saj sem dal junija meseca odpoved in mi je odpovedni rok potekel s prvim oktobrom tako da sem se moral pogajati za službo. Vso srečo da mi je uspelo in sem ostal v službi za še naslednje tri mesece, to se pravi do konca leta. Upava seveda da bo do takrat res viza in se mi bo seveda časovno vse lepo izšlo. No brez problemov pa seveda ne gre, meseca februarja nama poteče uvozno dovoljenje za najinega psa in če nebova do takrat uspela priti v Down Under bo moral pes več kot mesec dni biti v karanteni. Ko sva to izvedela sva takoj kontaktirala Aqis in so nama takoj odpisali da lahko podaljšava uvozno dovoljenje za tri mesece. To sva si odahnila da to ni res saj to pride pol na mesec maj. RNATT test pa mu itak velja do meseca aprila do takrat pa bova ja prišla na južno poloblo.
Zadnje čase pa kot kaže se je spet malo premaknilo saj so večino najinih dokumentov pregledali in je za zdaj vse ok. Nekaj malega dokumentov še morajo pregledat, kar lahko samo upava da bo vse ok, no to bomo še videli. Zaenkrat naj oni samo lepo pridno delajo in naj pripeljejo najin postopek do konca pol pa že bo.
Da pa ne bomo samo jamrali. Ta čas, ko čakava na vizo pridno izkoriščava za raznorazne izlete in seveda piknike katerih nikoli ne zmanjka. Pride pa tudi včasih čas, ko sva tud že na koncu z živci saj tega čakanja ni in ni konca saj se nama je čas tu dobesedno ustavil.
Kaj več o naju pa v nadaljevanju tega bloga......

Ko gre postopek proti koncu


Ja zgleda da se počasi tudi midva približujeva tistemu dnevu, ki ga mnogi med nami komaj čakajo-dnevu odhoda v DU. Zdaj je že več kot štiri mesece kar sva bila na zdravniškem pregledu in tja do nekje sredine septembra lahko pričakujeva vizo. Ker čas hitro beži si počasi že urejava tiste zadnje zadeve, kar se mora postoriti preden greš od rezervacije kart pa do nakupa (če že nimaš) kovčkov in raznih zadev za na pot. Med tem časom oz. čakanjem pa se je spet kar nekaj dogajalo, od raznih piknikov in pohodov. Pikniki so bili seveda avstralsko obarvani. V tem delu slovenije moram rečt da smo kar pridni glede organiziranja raznih "avstralskih" piknikov. Zdaj smo kar dva piknika zapored imeli (junij,julij) organizator za piknike pa sta bila Andreja in Leopold katerima se tud najlepše zahvaljujeva za vsako povabilo in druženje. Seveda nismo bili sami, z nami so še piknikovali family Pačnik in family Soke s katerimi je prav prijetno biti v družbi. Ker se pa prav vsi odpravljamo v DU nam ni nikakor zmanjkalo tem o pogovoru in vedno na "tapeti" je bila Avstralija. Še posebej zanimivo je bilo, ko nam je vsem nam gostiteljica razkazovala slike iz DU saj sta bila prejšnje leto, če se ne motim , v Avstraliji. Vse in še več pa so slike spodaj oz. na picasa web (klikni sliko levo zgoraj).




Zdaj pa še malo o najinem čakanju vize. Ravno prejšnji teden nam je agent g.Tony poslal da je najina viza v zadnjem stadiju in da lahko pričakujeva vsak čas vizo. Zdaj pa se res že pripravljava na tako dolgo čakajoči odhod. Vse imava že urejeno glede odhoda razen seveda letalskih kart, to pa bova takoj, ko dobiva vizo. Glede službe pa še delava avgusta nato koristiva dopust doooo konca in upam da zatem pride odhod. Kaj več o tem in res zadnjih trenutkih pa še mislim napisati v kakem drugem nadaljevanju ( še iz slo).





Nekaj utrinkov iz piknikov:

Nogomet (otvoritev stadiona v Mariboru)

Kot že večina slovencev ve je v soboto dne 11.5.2008 bila otvoritev novega stadiona v Mariboru.(slike glej spodaj) Da pa nebi preveč pretiraval je to res bil en velik dogodek v našem mestu, mislim da je večina mariborčanov, če že ni bila na stadionu, ker tako velik pa tudi ni, je sedela pred malimi ekrani in si ogledala tekmo oz. stadion. Tisti pa, kateri smo imeli karte pa smo bili prave male maske, to so se ljudje barvali na vse možne načine, kot da bi bil res v nekem velikem mestu, ko navijači svojih klubov res živijo zgolj za nogomet. Pred srečanjem oz. odhodom na stadion pa smo seveda malo proslavili v naprej zmago mariborčanov (hehe smo optimisti). S prijatelji smo se dobili pri meni doma, kjer smo se tudi pobarvali v "bojevniške" barve nato pa vsi skup z avtobusom odšli na kraj dogajanja. Da pa nebi osatli "žejni" smo se še ustavili v eni od gostiln in se spet "okrepčali" kot se spodobi za navijače. hehe... Nato pa smo se končno odpravili na sam kraj dogajanja kjer je bila že večina ljudi kateri so si pol tudi ogledali tekmo. Pred stadionom so bile stojnice kjer so se tisti navijači kateri še niso bili pobarvani lahko seveda pod strokovnim vodstvom pobarvali in tudi kupili eno izmed majic od kluba. Ja pa spet....ne samo majce ampak tud hrano in pijačo tako da smo se počutili kot da smo na pikniku ne pa pred stadionom. Nekaj slik s stadiona si lahko ogledate na strani http://www.nkmaribor.com/multimedia/galerija.asp?id_galerije=601.

Sam prihod v stadion pa je res bil spektakularen.Večina navijačev (viol in ostalih) je že bila na samem stadionu, ko smo mi prišli gor in so tudi že bučno navijali. Tisti, ko je že bil na kakem večjem stadionu se mu mogoče to ni zdelo nič posebnega vendar za nas navadne smrtnike pa je to že nekaj. Na samem stadionu je bilo 12.435 tisoč ljudi in vsi seveda navijali. No vsaj jaz nisem videl nobenega da se ni drl in navijal. Vsaka čast vijolam da zdržijo celo tekmo v dretju. Jaz sem že po prvem plčasu ostal brez glasa tako da sem drugi polčas samo odpiral usta hehe kaj češ, ko nisem navajen.

Zdaj pa nekaj slik katere sem posnel:

Po ulicah MB

Tak zgledaš če dolgo čakaš na litersko pivo

Tak pa po literskem pivu hehe...

Dogajanje pred stadionom..

temu pa se reče pitje (literca na eks) jooj kaki je bil...

malo za gušt ostalim, ki niso bili na tekmi

Kaj pa navijačica...hehe

Malo počitka med polčasom tud ni škodilo

Bojišča tud ni manjkalo

Konec pa je bil seveda najlepši, sicer na small

screen-u, big screen je še v pripravi...ka češ

Bilo je res enkratno, najbolj važno pa je da smo še en dan ubili. Saj to čakanje na vizo res ubija. No bo pa toliko lepše, ko jo bomo dobili....